-
1 clean
[kli:n] 1. adjective1) (free from dirt, smoke etc: a clean window; a clean dress.) čist2) (neat and tidy in one's habits: Cats are very clean animals.) snažen3) (unused: a clean sheet of paper.) nepopisan4) (free from evil or indecency: a clean life; keep your language clean!) nedolžen; čist5) (neat and even: a clean cut.) natančen2. adverb(completely: He got clean away.) popolnoma3. verb(to (cause to) become free from dirt etc: Will you clean the windows?) čistiti['klenli]
(clean in personal habits.)
snažen- cleaner- cleanly- clean up
- a clean bill of health
- a clean slate
- come clean
- make a clean sweep* * *I [kli:n]adjective ( cleanly adverb)čist, snažen, očiščen, opran; nepopisanfiguratively nedolžen; brezhiben; popoln; gladek, someren; spreten; lepe postave; slang to come clean — priznati, priti z besedo na danto make a clean sweep — odpraviti, znebiti sefiguratively to see one's way clean — ne imeti težavto stand clean off — stati ob strani česa, ne priti v bližinofiguratively to have a clean slate — ne imeti obveznostiII [kli:n]adverb colloquially čisto, popolnoma, dodobraIII [kli:n]transitive verbčistiti, loščiti; pospravljati; izpirati (zlato); izprazniti; pratiIV [kli:n]nounčiščenje, pospravljanje; čistkato give it a clean — počistiti, pospraviti
См. также в других словарях:
brez — predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgíniti — em in zgíniti em dov. (í ȋ) 1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen: nekatere barve na sliki so izginile; madež še ni čisto izginil / voda s poplavljenega področja je izginila / znaki bolezni so izginili / pastirske koče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nestáti — stánem dov. (á ȃ) zastar. zmanjkati: prehitro je nestalo mesa // izginiti: nestala sta brez sledu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkadíti — ím dov., razkádil; razkajèn (ȋ í) narediti, povzročiti, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter je razkadil meglo; pren. njegove besede so razkadile vse dvome razkadíti se 1. prenehati biti, obstajati: dim se je že razkadil; ko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
